GEO · Viri Poslovni imeniki, omembe in Wikipedia: kje sistemi AI berejo o Vašem podjetju

Zakaj omembe štejejo za AI

Ko nekdo orodje ChatGPT, Perplexity ali Gemini vpraša po ponudniku, sistem na spletu poišče ustrezne strani in jih povzame. Pri tem ne šteje le to, kar podjetje piše o sebi, temveč tudi, ali to potrjujejo drugi viri: je podjetje v imeniku zbornice, ima ocene, o njem poroča lokalni časopis, ga omenja strokovni portal?

To potrjujejo tudi raziskave. V študiji o pristopu Generative Engine Optimization, ki so jo raziskovalci univerze Princeton University in drugih ustanov predstavili na konferenci KDD 2024, so s ciljno usmerjenimi metodami vidnost vsebin v odgovorih AI povečali za do 40 odstotkov, z različnimi rezultati glede na tematsko področje. Za podjetja to pomeni, da je mogoče vplivati na vsebine in razpoložljive vire, vendar ne z enim samim trikom.

Katere vire uporabljajo sistemi AI

Kateri viri v Vaši panogi res štejejo, najhitreje ugotovite tako, da več sistemom AI postavite tipična vprašanja strank in si zapišete vire, do katerih vodijo povezave. Pogosto gre za presenetljivo malo strani, ki se vedno znova ponavljajo.

Imeniki: kakovost pred količino

Nekoč je veljalo: čim več vnosov. Danes šteje, ali so podatki pravilni in ali so vnosi v zaupanja vrednih imenikih. Postopek je naslednji:

1. Popišite obstoječe vnose: Poiščite ime svojega podjetja, prejšnja imena, stare naslove in telefonske številke. Zapišite vsak vnos.
2. Uskladite podatke: Ime, naslov, telefon, spletna stran, delovni čas in storitve morajo biti povsod enaki. Zaradi nasprotujočih si podatkov so sistemi AI previdnejši.
3. Najprej nepogrešljivi viri: Zbornica, obrtno ali poklicno združenje, profil podjetja v storitvi Google, Bing Places in Apple Business Connect.
4. Panožne portale izberite premišljeno: Bolje je imeti vnose na petih portalih, ki jih v Vaši panogi res citirajo, kot petdeset vnosov v praznih imenikih.
5. Izbrišite podvojene in zastarele vnose: Po selitvi ali spremembi imena podjetja stari podatki pogosto ostanejo objavljeni več let.

Wikipedia in Wikidata

Wikipedia je za sisteme AI pomemben vir, ni pa marketinški kanal. Nemškojezična izdaja enciklopedije Wikipedia podjetja vključuje le, če izpolnjujejo določena merila pomembnosti, na primer najmanj 1.000 zaposlenih za polni delovni čas, več kot 100 milijonov evrov letnega prometa, kotacijo na reguliranem borznem trgu ali dokazano prevladujoč oziroma inovativen položaj na trgu. Angleškojezična izdaja enciklopedije Wikipedia zahteva obširna poročila v neodvisnih, verodostojnih virih. Večina malih in srednjih podjetij teh pogojev ne izpolnjuje, kar ni pomanjkljivost.

Kdor je povezan s podjetjem, naj članka ne piše ali ureja sam, temveč naj spremembe predlaga na pogovorni strani in razkrije navzkrižje interesov. Plačane prispevke je treba razkriti v skladu s pogoji uporabe fundacije Wikimedia Foundation. Prikrito plačane članke redno brišejo; takšni članki škodijo ugledu.

Wikidata je strukturirana baza znanja v ozadju enciklopedije Wikipedia. Vnos je mogoč, če je podjetje jasno določljiva enota, ki jo je mogoče opisati z verodostojnimi, javno dostopnimi viri, na primer registrom podjetij ali trgovinskim registrom in poročili. Urejen vnos z imenom, sedežem, letom ustanovitve, dejavnostjo in uradno spletno stranjo pomaga strojem nedvoumno prepoznati Vaše podjetje. Tudi tu velja: stvarno, podprto z dokazi in brez oglaševalskega jezika.

Mediji in strokovni prispevki

Neodvisna poročila imajo za ljudi in stroje posebno težo. Realne možnosti za mala in srednja podjetja:

• Lokalni mediji: Obletnice, vajeniška mesta, projekti v regiji, donacije in sodelovanje v društvih so resnični povodi za poročanje.
• Strokovni mediji in združenja: Strokovni prispevki, poročila iz prakse, predavanja na panožnih srečanjih. Številna združenja objavljajo prispevke svojih članov.
• Lastni podatki: Manjšo analizo iz Vašega vsakdanjega dela, denimo o dobavnih rokih ali gibanju cen v Vaši panogi, drugi radi citirajo, če je jasno razložena.
• Podkasti in intervjuji: Najbolje s prepisom, da je vsebina na voljo tudi v besedilni obliki.

Čemu se izogniti

• Kupljeni članki brez ustrezne oznake: Uredniške vsebine, za katere je bilo plačano, ne da bi bilo to razvidno, po direktivi EU o nepoštenih poslovnih praksah veljajo za zavajajoče oglaševanje.
• Izmišljene ali kupljene ocene: V EU so izrecno prepovedane, prav tako trditev, da ocene prihajajo od resničnih strank, ne da bi bilo to ustrezno preverjeno.
• Farme povezav in množični imeniki: Več sto vnosov v imenikih brez bralcev ne prinese koristi in lahko škoduje.
• Članki v enciklopediji Wikipedia, ki jih napišete sami: Večinoma jih prepoznajo in pogosto izbrišejo ali opremijo z opozorili.